Občutili smo, da jezik res ni temeljna ovira v sporazumevanju, kar potrjuje strokovno stališče, da se z besedami izražamo le 7%, 93 % pa nam ostane za izražanje z mimiko, očmi, kretnjami, načinom govorjenja in poslušanja in še množico drugih izrazov. Kot v pesmi so bila združena naša srca, ki so vsem ljubeče razglašala radost in mladost duha! Bilo je tako preprosto in samoumevno stisniti roko, podariti nasmeh, prisluhniti, pohvaliti, odstopiti prednost, postreči soseda, sodelovati v pesmi in plesu, …

Med nami so bile tudi štiri mlade skavtinje; dve Mojci, Urška in Neža, ki jih je močno prevzel duh naklonjenosti, veselja, razgibanosti, igrivosti, iskanja poti in moči za posnemanje dobrega in plemenitega.

Te dni doživljam kot milost, hvaležnost in spodbudo, da bomo vsi, ki smo se tam srečali, z Božjo pomočjo zmogli razglašati radost tudi v družinskem, delovnem, prijateljskem in družbenem okolju, da bodo čudovita doživetja obrodila bogate sadove!

Iskrena hvala vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri organizaciji tabora in vsem, ki so s svojo udeležbo bogatili drug drugega.

Anica Sečnik, Pojoča ježevka

To je ena velika skavtska družina z ogromno, ogromno in še več ljubezni, to je družina z velikim srcem, to je tabor odraslih skavtov štirih narodnosti in to je skavtska vas v Čezklancu. To je tudi del zgodovine, saj je bilo prvič v zgodovini skavtstva, da so srečanje pripravije enakovredno štiri skupine, štirje narodi, ki sestavljajlo veliko skavtsko družino ALPE-ADRIA.

Prišli smo od vsepovsod in na vhodu nas je pozdravil napis: DOBRODOŠLI! Sprejeli so naš pohvale vredni šefi: Paolo iz Italije, Georg iz Avstrije in Ester, naša Slovenka. Namestili smo se po hišicah in šotorih, skupaj jedli in peli, molili in se smejali in zvečer prižigali ogenj. Dolgo v noč so odmevale naše pesmi, vriskanje in smeh…
Kako zelo veličastno je bilo, ko so skupaj v vetru zaplapolale štiri zastave in ko je zagorel BiPi-jev plamen. Zagorelo je tudi v naših srcih in vse dni je v nas gorel skavtski duh, bratstvo in želja po druženju, pa tudi želja po spoznavanju jezika in kulture drugih narodov. Brez besed sta dve brhki skavtinji iz Cerknega predstavili svojo zgodbo. Vsi smo ju razumeli in se smejali štirijezično!!!

Odkrivali smo okolico vasi, delali umetnije iz spotoma nabranega materiala, predstavili drug drugemu sebe in svojo deželo. Marjan nam je zaigral na harmoniko, slovenske narodne noše so zaplesale, degustirali smo slovensko potico, hrvaški kulen in pršut in zapeli. MI SE IMAMO RADI, RADI, RADI, RADI…

Škoda, da vas ni bilo. Doživeli bi veliko zgodbo prijateljstva brez meja, brez pregrad v jeziku, zgodbo o sreči in miru, veselju in druženju.
Slovo je bilo težko. Še zastaev niso hotele narazen, ko smo jih spuščali ob zaključku tabora. S seboj smo odnesli plamenček v srcu, čudovite spomine, Richardovo pripoved, pesmi in molitve in veliko željo:
DA SE ĆEZ ŠTIRI LETA SPET SREČAMO NA TABORU V ČEZKLANCU!!!!

Stanka Gorenc, BOKSS Postojna

V četrtek popoldne smo postavljali šotore. Eni so spali v lepih ličnih lesenih hišicah, ki so ostale od prebivajočih Furlancev in Rezijancev, ko jim je potres leta 1976 uničil njihove vasi. Po obnovi so začasno vas zapustili ter se vrnili v svoje vasi, to naselje pa so odkupili skavti iz Italije, da so jo rešili pred požigom in zbrisanjem z obličja zemlje.
Četrtkov večer je bil Slovenski. Priprava ognja, ples in igre ter igranje na orglice ter kitaro je vse navdušil.Naučili smo se plesov ter iger.Bilo je veselo, sodelovali smo vsi.
V petek smo imeli veliko aktivnosti. Jutranja molitev, zatem slavnostno ob dvigu vseh zastav udeleženk, pa plamen Bi - Pi, ki so ga ravno v petek iz Afrike nesli mimo našega tabora. Sledila je orientacijska aktivnost po okolici Čezklanca. Zatem smo vse narisano, nabrano in ogledano prelili na pole papirja. Kako smo se zabavali ob tem.
Popotnik za mir in ljubezen, Francoz Richard nam je pripovedoval o potovanju treh prijateljev od Jeruzalema do Kompostele, ko so skoraj dve leti hodili in prehodili 11000 km.
Sledila je postavitev Astrolaba - zvezdogleda. Žal nam je nočno opazovanje neba preprečila nevihta.
V soboto smo imeli tržnico.Vsaka država je postavila jedi, pijače in propagandno gradivo na svoje stojnice. Ta dan je delala tudi skavtska pošta. Razglednice smo štemplali z žigom, ki je bil na razpolago samo za nekaj sto kuvert in razglednic, nato je šel v uničenje. Za zbiratelje dragocene razglednice in pisma ne bo zadosti. Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem, ki so prispevali dobrote za Odrasle Slovenske Skavtinje in skavte.
Nedelja je bil dan poln čustvenih odzivov, saj smo se v štirih dneh dodobra navezali drug na drugega. Skavtska maša je bila posvečena v petek preminulemu nekdanjemu metropolitu in nadškofu Alojziju Šuštarju. Po maši smo se skupinsko slikali, kolikor nas je še ostalo, zatem pa smo počistili taborni prostor ter se polni vtisov stežka že v večernih urah poslovili od prijateljev skavtov.
Bilo je prelepo, bilo je nepozabno, čimprej ponoviti tako lepoto.Zahvala vsem, ki smo sodelovali v tropih za pripravo tabora, največ pa seveda naši sestri Ester, ki je prevajala iz vseh jezikov za vse udeležence tabora.
Za bolj podrobno dogajanje prebirajte reportaže in glejte še več slik v skavt blogu.

PIVAR MIRO - PLESOČI GAMS

AMBRA - Trst

Cara Ester, approfitto per ringraziarti del grande lavoro che hai svolto per il I Jamborette, riuscitissimo.
L’unica nota “dolorosa” è che quel simpaticone di Peter in un abbraccio impetuoso mi ha quasi rotto una costola, dopo due giorni di dolori sono andata in Pronto Soccorso ma grazie al cielo hanno escluso fratture o incrinature. Il dolore passerà… le prossime volte dovremmo salutarci più dolcemente!!! Un caro saluto a tutti voi. Ambra

——————

RICARDO DELLA ROCCA - MASCI - Segretario Internazionale

Caro Paolo, mi giunge notizia che il Jamborette di Cesclans è stato un grande successo, sia per il numero dei partecipanti, sia per la qualità delle attività e delle esperienze.
Io sono convinto che questo tipo di iniziative siano indispensabili non solo per rafforzare la fraternità internazionale dello scautismo, ma anche per superare i nostri piccoli provincialismi.
Mille grazie per il tuo impegno e per la tua generosità.
Un grazie da estendere a tutti quelli che hanno collaborato con te e a tutti i partecipanti Un abbraccio. Riccardo Della Rocca
Segretario Internazionale MASCI

——————–

PAOLO- Cormons, Italija
Sono appena tornato, definitivamente, a casa da Cesclans dove, con Graziella, abbiamo finito di sitemare le cucine e le piccole cose che ancora rimanevano da fare per toglire le tracce della nostra permanenza (rimane il nostro Logo e la FIAMMA che continua ad ardere). Si come dicevo al telefono a Ester, e riprendendo quello che ha scritto Georg, dobbiamo essere coscienti che abbiamo fatto una BELLA COSA !!
Siamo stati BRAVIIIIIIIIIIII ! Le analisi le faremo più avanti. Un fortissimo abbraccio a tutti voi. Paolo

Ester Srdarev

LEPO MI JE BILO:

Ko me je v  taboru Čezklanec pozdravil sonček in kmalu sem pozabila, da me je med  vožnjo pral dež
•    Ko sem med vožnjo v Italijo se spomnila, da sem doma pozabila pulover in me bo v večernem taboru grel bratov pulover
•    Ko smo ob prihodu v tabor skupaj s prijatelji v miru srkali  kavico in zajtrkovali
•    Ko smo se podali na mednarodno tržnico in dan so mi  olepšali naši prijatelji v narodni noši, da pa so lažje zaplesali pa sta nam zaigrala Tone Lesnik na ustno harmoniko in Marjan na harmoniko
•    Ko si je Hitri polž napravil svojo mini koso za košnjo trave
•    Ko je iz pridnih rok nastala idrijska čipka v obliki srca
•    Ko so nas zamejske Slovenke naučile narediti butarice iz dišeče sivke
•    ko so se  Italijanke spretno pomerile v izdelovanju rožič iz kep papirja
•    ko je možakar prikazal, kako iz njegovih rok spretno nastane roža iz žice
•    z brati Hrvati smo si skupnimi močmi narezali pršut in na veliko smo degustirali specialitete iz vseh držav
•    če verjamete ali ne » zelo lačni« smo se podali na kosilo in padla je PAŠTA v obliki testenine z račjo omako MLJASK !!!!
•    Ko smo imeli razkošen počitek po kosilu, saj prehranjevanje je tudi težaško delo!!Drevo nam je ponudilo senco in med svojimi prijatelji si v celoti, to kar si!
•    Ko smo prisluhnili Richardu, kateri nam je predstavil svojo življenjsko pot in 22 mesečni pohod od Jeruzalema do Santiaga do Kompostele. Odpuščanje sebi in drugim in vse obdano z LJUBEZNIJO rodi MIR!
•    Bili smo kot ena družina pri sveti maši
•    Ko smo hotelsko povečerjali ( sedi za mizo in pred teboj na mizo pristane krožnik s pašto) in ob obedu preživiš s PRIJATELJICAMA prijetno urico!
•    Ko smo po Rezijansko zaplesali .Devet letni fantič je veselo igral na violino ter po taktu udarjal z nogo ob tla. Bogu Hvala , da že 170 let obstajajo in blagoslavljaj njihovo delovanje še naprej
•    Ko so se na nebu prižgale zvezde smo se podali k nočnemu počitku .Po dolgi soboti-saj smo se na pot podali ob 4.00 uri zjutraj iz Celja , smo popadali v » hotelsko« posteljo. Nočili smo v hiški z 6 ležišči in z kopalnico.
•    Bog, hvala Ti za lep dan, hvala za vse prijatelje, kateri so vložili vse svoje moči , da je tabor AA uspel!!!!!!!!!!
•    Hvala Ti za vso to družino in bili smo ENO in ENO v vsem!!
Mojca, Vesela žolna, BOKSS Celje

Miro – BOKSS Domžale:

Vrnili smo se s prekrasnega druženja. Dogajalo se je v Čezklancu. Vtisi so nepozabni. Bilo nas je čez sto odraslih skavtinj in skavtov iz regije ALPE – ADRIA, seveda z otroci. Tako smo se družili odrasli skavti iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Italije. Srečali smo se stari prijatelji, bratje ter sestre iz štirih držav.

Jezik ni bil ovira, klepet je stekel kot namazan, če ni šlo v jeziku držav AA regije, je na vrsto stopila angleščina in že smo bili zmenjeni. Organizacijski odbor štirih držav je odlično opravil svoje delo. Knjige, lepo oblikovane in napisane v štirih jezikih so nam zelo olajšale delo in potek dogodkov v taboru in okoli njega. Vsako dogajanje se je prevedlo, tako da smo bili z vsem na tekočem.
Iz Slovenije smo prišli iz 11 bratovščin: Postojna, Domžale, Fužine, Celje, Grosuplje, Novo Mesto, Ježica, Logatec, Cerkno, Maribor, Ilirska Bistrica ter zamejski skavti iz Trsta. Samo iz Slovenije nas je bilo 57, kar je tvorilo skoraj polovico udeležencev tabora.
Prva večerna molitev je vsem ganila srce. Čez poljano je zaplavala pesem “Angelček varuh moj” v slovenskem jeziku, ostali udeleženci pa so “potegnili“z nami. Srce je kar vztrepetalo ob prelepi pesmi in melodiji. Počasi smo se odpravili k zasluženemu počitku, eni v šotore, drugi v hišice. Čez kakšno uro se je občasno slišal samo še pasji lajež z bližnje vasi Čezklanc…
——————–
Stanka - BOKSS Postojna:

Hvala ti, ker si mi prišla na pot, da sem imela to srečo, deliti v ČEZKLANCU toliko nepopisno lepega z izjemno čudovitimi ljudmi…
———————-
Ester - BOKSS Lj.-Fužine:

Dober dan. Lep pozdrav iz Slovenije! Sono ancora viva e sono felice…
Vi ringrazio per tutto, per Cesklans, per ogni parola, ogni canzone, per lacrime e sorrisi, per percorso, per giorni e notti, per don Paolo e don Piero, per meraviglioso mercato internazionale, per cuochi, per elefanti e lupi, aquille e tigri, orsi e leoni, vi ringrazio per Richard, per sole e piova, per fiamma,per arcoballeno di anime… Vi voglio tanto, tanto bene…
———————–
Đuro, UKIJ Jarmina - Hrvatska:

CRO + SLO + ITA + AU = PRIJATELJI
Slika s skavti štirih dežel, ki pripravljajo zastave za dvig.

Ester Srdarev

GEORG – Graz, Avstrija :

Ciao tutti, anch’io sono tornato a vienna dopo mezzanotto - un po’ stanco, ma con la conoscenza, che abbiamo fatto proprio una bella cosa!! e credo, che è anche piaciuto ai partecipanti (quest’ è stata la mia impressione!!!) - è stato un campo pieno di emozioni e bei canti (ho sentito che volevano ancora piu canti!!) - queste belle canzoni della messa (brividi), magari farò una presentazione in ottobre davanti agli mag ister ed i responsabili del consiglio nazionale (almeno mi hanno gia chiesto di farlo.) Siete stati fortissimi - tutto lo staff!!!
un abbraccio forte, georg

VERA – Trst, Italija:

Hvala tudi z moje strani predvsem vam, organizatorjem tabora. Veliko dela je bilo za vsem tem, samo vi veste koliko, imamo pa vsi veliko zadoščenje, da je vse tako lepo teklo in predvsem, da smo bili vsi udeleženci več kot zadovoljni, presenečeni od vsega kar smo doživeli in spoznalo. Prekratko je bilo…
Razmišljam in samo kot idejo takoj vržem tole: prihodnje leto, ko bodo padle meje, bi lahko Slovenija povabila letošnje udeležence v svoje kraje (npr. v Bovec, kjer so še sledovi I.svet.vojne in bi se našlo prostor za tak turizem, kot smo mi), ker sem vseskozi čutila željo po spoznavanju krajev drugega. S svoje strani sem ‘vedno pripravljena’ za ideje in za delo.
BP Vera Tuta

CHRISTINA – Italija:

Carissimi fratelli ed amici,
innanzitutto volevo ringraziare ognuno di voi per la bellissima esperienza che mi avete permesso di provare con questo 1° Jamborette, stando dalla parte di chi organizza.  E’ un’esperienza assolutamente meravigliosa.
Complimenti tanti, tanti per l’enorme lavoro che avete fatto, dal primo momento, sia di preparazione, sia attivamente durante questi 4 giorni.
Tornando a casa, mi è venuto l’idea di controllare ciò che è stato realizzato rispetto a ciò che era stato programmato nella vostra riunione a Lubjana il 24 marzo scorso. Beh!  E’ STATO praticamente TUTTO RISPETTATO, nei tempi e nei modi.
Peccato non aver avuto il tempo di presentare il CD del WOSM ma penso che la conferenza di Richard, anche se sembrava lunga a priori, è risultata molto interessnte e stimolante ed è valsa la pena soffermarvisi.
Per quanto riguarda “l’angolo dello Spirito”, di cui parlavate nelle previsioni di marzo, e che avete approntato sull’altare, ho notato che è stato molto apprezzato perchè ho visto molti fratelli sostarvi per pregare o meditare.
L’unica cosa che forse è mancata, ma si potrà provvedere per tempo per il prossimo Jamborette, era un “inno del Jamborette”, tipo quello che hanno fatto gli Austriaci nel 1951. Tra tutte le nostre Comunità di Alpe Adria, sicuramente c’è qualcuno che di composizione se ne intende e può realizzarlo.
Quindi vi dico BRAVI e GRAZIE, in attesa di rivedervi tutti presto.
Un caro, forte abbraccio - Christine

Ester Srdarev

… ko sem prišla spet v Čezklancu in me je na vhodu pozdravil transparent  s pozdravom DOBRODOŠLI v vseh jezikih,
… ko sem se ob oltarju lahko zahvalila Bogu, da je (skoraj) vse urejeno in naš AA tabor  lahko začne,
… ko sem začela zlagati v zvezek listke s pesmimi, mašo, navodili, slikcami, zahvalami, sporočili, obvestili, ….in ugotovila, da je res vse napisano v štirih jezikih,
… ko smo dvignili zastave in so vse skupaj zaplapolale v vetru,
… ko smo se v poznem večeru prvič zbrali k skupni  večerni molitvi in zmolili Očenaš vsak v svojem jeziku,
… ko smo odkrivali okolico Čezklanca in se malo zgubljali, lovili metulje in sončne žarke,  našli jagode in maline, gobe in čudovite kotičke,
… ko sem ugotovila, da se ljudje trudijo in učijo besede v drugem jeziku
… ko smo našli zadnji znakec na poti in zavriskali od veselja,
… ko smo sprejeli BiPi plamen in je droben plamenček zagorel tudi  naših srcih,
… ko sem zagledala in stisnila v objem  skavte in skavtinje  iz enajstih slovenskih bratovščin, ki so prišle na tabor,
… ko smo zapeli DANES  JE DAN v vseh jezikih,
… ko sem lahko zaplesala v slovenski narodni noši,
… ko je na mednarodni tržnici zaigrala Marjanova harmonika in smo zapeli po slovensko,
… ko  so Richardu ob njegovem  pričevanju pritekle solze sreče,
… ko smo zarezali v slovensko potico in slovenski kruh in delili recepte za naše dobrote,
… ko smo se zvečer ob ognju nasmejali našima dvema brhkima Cerkljankama, ki sta brez besed povedali zelo veliko,
… ko smo znali prisluhniti drug drugemu in smo se trudili, da se razumemo,
… ko smo v nedeljo prihajali k sveti maši iz šestih strani in se zbrali v veliko skavtsko družino

Kaj pa tebi?

Ester Srdarev

Ali lahko kdo napiše kaj o taboru? Menim, da bi bilo lepo, če bi se kaj pojavilo tudi na tej strani.

Aleš Čerin

Z nami pa bo še poseben plamen - BiPi plamen. Prispel bo na našo otvoritveno slovesnost v petek zjutraj in ostal z nami vse dni tabora. Dali mu bomo častno mesto na oltarni mizi v čudoviti katedrali čezklanske »kapele«. Z njim bomo v petek zvečer prižgali naš večerni ogenj. Pazili bomo nanj in ga ob odhodu pustili v Čezklancu, da bodo ob njem prižigali svoje ognje vsi tisti, ki bodo čez poletje, v jeseni in pozimi bivali v skavtski vasi.

Plamen ki je bil prižgan na BiPi-jevem grobu in potuje do otoka Brownsea, kjer je BiPi organiziral prvi skavtski tabor, je danes prispel v Italijo, v Bari. Iz Barija se bo odpravil po Italiji – tudi k nam na jamborette v Čezklanc.

Srečno pot plamenu in vsem, ki ga nosijo. Dobrodošli v Čezklancu!