Skupnost odraslih skavtinj in skavtov Alpe Adria

ALPE - ADRIA + SCOUT + JAMBORETTE = štiri besede. Samo to? Kje pa !!!  To niso le štiri besede, to je mnogo mnogo več.

To je ena velika skavtska družina z ogromno, ogromno in še več ljubezni, to je družina z velikim srcem, to je tabor odraslih skavtov štirih narodnosti in to je skavtska vas v Čezklancu. To je tudi del zgodovine, saj je bilo prvič v zgodovini skavtstva, da so srečanje pripravije enakovredno štiri skupine, štirje narodi, ki sestavljajlo veliko skavtsko družino ALPE-ADRIA.

Prišli smo od vsepovsod in na vhodu nas je pozdravil napis: DOBRODOŠLI! Sprejeli so naš pohvale vredni šefi: Paolo iz Italije, Georg iz Avstrije in Ester, naša Slovenka. Namestili smo se po hišicah in šotorih, skupaj jedli in peli, molili in se smejali in zvečer prižigali ogenj. Dolgo v noč so odmevale naše pesmi, vriskanje in smeh…
Kako zelo veličastno je bilo, ko so skupaj v vetru zaplapolale štiri zastave in ko je zagorel BiPi-jev plamen. Zagorelo je tudi v naših srcih in vse dni je v nas gorel skavtski duh, bratstvo in želja po druženju, pa tudi želja po spoznavanju jezika in kulture drugih narodov. Brez besed sta dve brhki skavtinji iz Cerknega predstavili svojo zgodbo. Vsi smo ju razumeli in se smejali štirijezično!!!

Odkrivali smo okolico vasi, delali umetnije iz spotoma nabranega materiala, predstavili drug drugemu sebe in svojo deželo. Marjan nam je zaigral na harmoniko, slovenske narodne noše so zaplesale, degustirali smo slovensko potico, hrvaški kulen in pršut in zapeli. MI SE IMAMO RADI, RADI, RADI, RADI…

Škoda, da vas ni bilo. Doživeli bi veliko zgodbo prijateljstva brez meja, brez pregrad v jeziku, zgodbo o sreči in miru, veselju in druženju.
Slovo je bilo težko. Še zastaev niso hotele narazen, ko smo jih spuščali ob zaključku tabora. S seboj smo odnesli plamenček v srcu, čudovite spomine, Richardovo pripoved, pesmi in molitve in veliko željo:
DA SE ĆEZ ŠTIRI LETA SPET SREČAMO NA TABORU V ČEZKLANCU!!!!

Stanka Gorenc, BOKSS Postojna